Zgodovina festivala.
Zgodovina festivala MPF od leta 1935 do danes.
Prva zamisel o združevanju mladinskih zborov je vzniknila leta 1935 v Društvu pevovodij mladinskih zborov v Slovenskih Konjicah. Vizija skupnega petja kot sile povezovanja je dozorela po drugi svetovni vojni, ko je bila potreba po gradnji skupnosti še posebej močna. Leta 1946 se je ideja udejanila v prvem množičnem koncertu mladih pevcev, poimenovanem »Praznik mladinske pesmi«. 29. junija 1946 je na Trgu svobode pred Prothasijevim dvorcem v Celju 85 zborov in 3000 pevcev celjskega okrožja združil prvi dirigent edinstvenega množičnega koncerta Jurče Vreže. Ustvarjen je bil I. Mladinski pevski festival. Pesem je bila prepoznana kot ena ključnih sil, ki povezuje, motivira in gradi novo prihodnost.
Mladinski pevski festival Celje (MPF) je najstarejše in najpomembnejše mednarodno tekmovanje mladinskih pevskih zborov v Sloveniji ter eden osrednjih kulturnih dogodkov mesta Celje. Izvorni namen MPF je bil izrazito povezovalen in vizionarski; po zametkih izpred vojne je nastal neposredno po drugi svetovni vojni, leta 1946, v času, ko je bila slovenska družba globoko zaznamovana z vojno izkušnjo.
Pevska manifestacija je postopoma začela preraščati lokalni okvir in kmalu prodrla v širši slovenski ter jugoslovanski prostor. Festival je tako iz okrožne prireditve postopoma prerasel v republiško (1960), zvezno (1961) in leta 1973 v mednarodno tekmovanje. Že v zgodnjih letih je močno vplival na razvoj slovenskega in jugoslovanskega mladinskega zborovstva. Na festivalu so nastopali najboljši slovenski in jugoslovanski ter številni tuji mladinski zbori.
Leta 1960 je festival prerasel lokalne okvire in postal republiška prireditev, na kateri so prvič sodelovali izbrani slovenski mladinski zbori, leto kasneje tudi zbori iz drugih delov Jugoslavije in zamejstva. Od leta 1963 je potekal bienalno, z rednimi spremljevalnimi dejavnostmi, istega obdobja pa izvirajo tudi prvi nastopi zborov iz mest nekdanjih jugoslovanskih republik. Tekmovalni značaj je MPF dobil leta 1965, ko je bilo uvedeno tekmovanje v štirih kategorijah z obveznimi skladbami in nagradami. Leta 1969 je 8. Mladinski pevski festival k množičnemu koncertu na Muzejskem trgu pritegnil tudi tuje zbore, kar je postalo stalnica prihodnjih izvedb. Leta 1973 je postal tudi mednarodno tekmovanje, saj so se v tekmovalni del prvič vključili tuji zbori.
Posebnost MPF so množični koncerti mladih pevcev: združeni nastopi na dvorišču II. (nižje) gimnazije (1958), Šlandrovem trgu (1960–1967), Muzejskem trgu (1969–1973) in kasneje v Mestnem parku (1975–2003) so združevali med 800 in 4200 pevcev, festival pa je v Celje privabljal najuglednejše domače in tuje mladinske zbore. Ob tekmovalnem značaju festivala je treba izpostaviti tudi drugo plat: srečevanje in druženje mladih, pregled pevskih dosežkov in spoznavanje drugih kultur.
Osemdesetletna zgodovina festivala je neločljivo povezana z izjemnimi posamezniki, ki so s svojim strokovnim delom sooblikovali in še naprej sooblikujejo njegov umetniški profil na področju mladinskega zborovskega petja. Ključno vlogo pri umetniški rasti festivala so imeli številni glasbeni strokovnjaki. V dolgem obdobju je pri festivalu sodelovala vrsta organizatorjev, zborovodij in članov žirij (Jurče Vreže, Andrej Svetek, dr. Emil Rojc, Egon Kunej, Boris Ferlinc, Pavel Bukovac, Edvard Goršič, Branko Rajšter, Danijel Grum, mag. Vid Marcen, Ciril Vertačnik, dr. Dragica Žvar, Nenad Firšt, David Preložnik, Gregor Deleja …), skladateljev (Blaž Arnič, Karol Pahor, Rado Simoniti, Peter Lipar, Makso Pirnik, Radovan Gobec, Slavko Mihelčič, Pavel Šivic, Ubald Vrabec, Jakob Jež …), članov organizacijskih odborov ter nenazadnje celjskih družin, ki so dolga leta gostoljubno sprejemale pevce iz drugih krajev in držav.
K organizaciji festivala sodijo tudi (zvezne in mednarodne) glasbene komisije ter žirije, katerih dolgoletni vodja je bil Egon Kunej. Glasbene komisije so dve leti skrbele, da je vse teklo po načrtih (objava razpisa, pregled prijav, izbor sodelujočih zborov). V času festivala pa so pomembno delo opravljale (mednarodne) glasbene žirije, katerih člani so bili ugledni zborovodje in muzikologi. Od leta 1997 so bili med žiranti iz Slovenije tudi Edvard Goršič, Tomaž Faganel, Jernej Habjanič, Damijan Močnik, dr. Dragica Žvar, Martina Batič, Helena Fojkar Zupančič, Sebastjan Vrhovnik, Maja Cilenšek in Karmina Šilec.
Ob tekmovalnem delu je MPF razvijal bogat spremljevalni program: razstave glasbene literature, strokovna posvetovanja, simpozije, izdajo notnih zbirk ter krstne izvedbe novih skladb.
Leta 1989 so se začele krhati nekoč tako močne vezi med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Nihče pa vendarle ni slutil, da festivala, napovedanega za leto 1991, ne bo. Začela se je vojna na območju nekdanje Jugoslavije. Nadomestno leto za preloženi festival je bilo 1992, nastopili so zbori iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Poljske, Češke, Slovaške, Bolgarije in Madžarske, zborom iz Bosne in Hercegovine je prihod preprečila vojna vihra. Tujina se je odzvala maloštevilno in boječe. “A zbori, ki so nastopili, so peli sproščeno, skupno petje množičnega zbora je bilo eno samo sponatno veselje, pozdravljanje gostujočih zborov, dirigentov, predsednika Republike Slovenije … To je bilo resnično evropsko vzdušje”, se nastopov iz tega leta spominja György Mihalka, dolgoleten sodelavec festivala. Festival, ki je potekal v novi državi Sloveniji je, neprijetnim okoliščinam navkljub, opravil pomemben premik. Svojemu nazivu je uradno dodal predpono Mednarodni mladinski pevski festival.
"To je bilo resnično evropsko vzdušje.”
- György Mihalka
Od leta 1992 dalje je bilo izvedenih deset festivalov, ki so utrjevali mednarodni značaj prireditve. Vabilu so se poleg slovenskih zborov odzivali tudi zbori iz številnih evropskih držav: Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Portugalske, Rusije, Litve, Češke, Slovaške, Madžarske, Irske, Belorusije, Ukrajine, Romunije, Bolgarije, Poljske, Estonije, Švedske, Velike Britanije in Izraela. Ugled festivala so soustvarjali tudi priznani člani mednarodnih žirij iz različnih evropskih držav.
MPF je v devetdesetih letih potekal v spremenjenih družbenih razmerah in postopoma znova utrjeval svoj mednarodni ugled, čeprav z manjšim številom sodelujočih. Leta 1995 so uvedli nove nagrade (nagrado občinstva, nagrado za najboljši slovenski zbor, nagrado za izvedbo sodobne glasbe) ter tekmovanje otroških zborov. V poznih devetdesetih letih in po letu 2000 je v okviru MPF prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb: v Celje so se vrnili zbori iz srednje Evrope, pojavili so se novi koncertni formati in dodatne spremljevalne dejavnosti. Množični koncerti so ostajali simbolna stalnica, čeprav so se po letu 2005 preselili iz Mestnega parka na druge lokacije (Celjski dom, Narodni dom, Celjski grad, Krekov trg). Pri izvedbi festivala ves čas kot podpornik in partner sodeluje Mestna občina Celje, pogosto kot soorganizator ali sofinancer. Festival tradicionalno pridobiva častno pokroviteljstvo državnih in lokalnih predstavnikov.
Od leta 2005 festival organizira Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. Festival ostaja mednaroden in tematsko večplasten, čeprav je po letu 2010 nekoliko manj številčen. Pomemben premik je predstavljalo leto 2024, ko je festival postal nosilec bienalnega državnega tekmovanja mladinskih pevskih zborov (v sodelovanju z JSKD), medtem ko državno tekmovanje otroških zborov ostaja v Zagorju ob Savi. Leta 2025 je množični Zborovski BUM v dvorani Zlatorog združil 5100 pevcev.
V jubilejnem letu 2026, ko obeležujemo 120-letnico rojstva Jurčeta Vrežeta, 100-letnico začetka njegovega poklicnega delovanja in 80-letnico MPF, poteka v Celju vrsta promocijskih aktivnosti, med njimi uvodni in zaključni koncert; prvič se podeljuje tudi Vrežetova nagrada. Pomembni dokumenti časa, s katerimi obeležujemo omenjene jubileje, ostajajo prihodnjim generacijam: znanstvena monografija Naj mladina poje! Jurče Vreže, zborovodja in vizionar mladinskega pevskega festivala v Celju (dr. Darja Koter), dokumentarni film Praznik mladinske pesmi (Tadej Čater) in razstava Celje poje; Jurče Vreže in Mladinski pevski festival (dr. Marija Počivavšek).
Mladinski pevski festival Celje.
Festival, ki ga Celje gosti od leta 1946, zna prisluhniti utripu časa. Vsaki dve leti knežje mesto obleče v pesem in ga napolni z mladostno svežino. To je bienalna prireditev, na kateri se predstavijo mladinski pevski zbori z vsega sveta. Spremlja ga projekt »Minutka za pesem«, katerega namen je glasbo prenesti na ulice starega mestnega jedra Celja.
Festival, ki ga ustvarjamo od leta 1946, še vedno živi. Ker zna prisluniti utripu časa. Ker je zasnovan tako, da ni negiben, ampak se spreminja z generacijami.
Mladinski pevski festival Celje omogočajo
